Izročilo pravne znanosti
Urednik: dr. Marijan Pavčnik
Število strani: 664
Vezava: trda
Leto izdaje: 2008
VEČ O KNJIGI Izročilo pravne znanosti
Knjiga vključuje 15 razprav pokojnih profesorjev Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izbrane razprave se nanašajo na obdobje dvajsetega stoletja in si kronološko sledijo. Prva razprava je Pitamičevo predavanje Pravo in revolucija (1920), s katerim so se začela predavanja na ljubljanski pravni fakulteti. Zadnja je Finžgarjeva razprava Preoblikovanje družbene lastnine (1992), ki je tako kot Pretnarjeva razprava Blago kot pravno determinantni temelj intelektualnih pravic (1991) objavljena že v času samostojne države Slovenije. Pitamic med drugim razpravlja o nastanku novega pravnega reda in o njegovih temeljih, ki so vselej razlagalni in etični izziv, Finžgar obravnava družbeno lastnino in njeno preoblikovanje v nove oblike lastnine. Obe razpravi sta, vsaka po svoje, začetek in konec, ki sta medsebojno povezana in razpirata nova obzorja in nova vprašanja.
O vsakem avtorju je vključen krajši prispevek, ki predstavi njegovo biografijo, opus in pomen izbrane razprave. Avtorice in avtorji predstavitvenih prispevkov so Ljubo Bavcon, Janez Kranjc, Marijan Pavčnik, Ada Polajnar Pavčnik, Vladimir Simič, Alenka Šelih, Mirjam Škrk, Bojan Zabel, Karel Zupančič in Dragica Wedam Lukić.
Z izročilom pravne znanosti je treba ravnati etično. Človek si dela slabo uslugo, če je nemočni ujetnik zgodovine. Bistveno večja nevarnost je, da raziskovalec hote ali nevede prezre, kaj so naredili naši predniki. V obeh primerih gre za odklona, ki sta nesprejemljiva. Prvi odklon pomeni, da človek ne prevzema odgovornosti za to, kar počne, drugi pa je lasten tistim, ki slepo zaupajo v svojo moč in samozadostnost lastnega znanja. Izročilo, ki nam ga prepuščajo že pokojni avtorji, je preprosto eden od diskusijskih družabnikov, s katerim se je treba pogovarjati, se do njega opredeljevati in ga, če imamo za to strokovne in znanstvene razloge, upoštevati pri novih raziskovanjih.
Urednik: dr. Marijan Pavčnik
Število strani: 664
Vezava: trda
Leto izdaje: 2008
VEČ O KNJIGI Izročilo pravne znanosti
Knjiga vključuje 15 razprav pokojnih profesorjev Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izbrane razprave se nanašajo na obdobje dvajsetega stoletja in si kronološko sledijo. Prva razprava je Pitamičevo predavanje Pravo in revolucija (1920), s katerim so se začela predavanja na ljubljanski pravni fakulteti. Zadnja je Finžgarjeva razprava Preoblikovanje družbene lastnine (1992), ki je tako kot Pretnarjeva razprava Blago kot pravno determinantni temelj intelektualnih pravic (1991) objavljena že v času samostojne države Slovenije. Pitamic med drugim razpravlja o nastanku novega pravnega reda in o njegovih temeljih, ki so vselej razlagalni in etični izziv, Finžgar obravnava družbeno lastnino in njeno preoblikovanje v nove oblike lastnine. Obe razpravi sta, vsaka po svoje, začetek in konec, ki sta medsebojno povezana in razpirata nova obzorja in nova vprašanja.
O vsakem avtorju je vključen krajši prispevek, ki predstavi njegovo biografijo, opus in pomen izbrane razprave. Avtorice in avtorji predstavitvenih prispevkov so Ljubo Bavcon, Janez Kranjc, Marijan Pavčnik, Ada Polajnar Pavčnik, Vladimir Simič, Alenka Šelih, Mirjam Škrk, Bojan Zabel, Karel Zupančič in Dragica Wedam Lukić.
Z izročilom pravne znanosti je treba ravnati etično. Človek si dela slabo uslugo, če je nemočni ujetnik zgodovine. Bistveno večja nevarnost je, da raziskovalec hote ali nevede prezre, kaj so naredili naši predniki. V obeh primerih gre za odklona, ki sta nesprejemljiva. Prvi odklon pomeni, da človek ne prevzema odgovornosti za to, kar počne, drugi pa je lasten tistim, ki slepo zaupajo v svojo moč in samozadostnost lastnega znanja. Izročilo, ki nam ga prepuščajo že pokojni avtorji, je preprosto eden od diskusijskih družabnikov, s katerim se je treba pogovarjati, se do njega opredeljevati in ga, če imamo za to strokovne in znanstvene razloge, upoštevati pri novih raziskovanjih.
+ Kliknte sliko za povečavo
