knjige PRAVICE SO PISANE ZA TISTE, KI SO BUDNI - latinski rek

Registracija blagovnih in storitvenih znamk; vaš zastopnik


Znamka


Ponudniki svoje blago in storitve na trgu običajno označujemo z različnimi znaki. Z znaki simbolno prikažemo našo originalnost, drugačnost, namen znakov pa je doseči jasno tržno prepoznavnost. Znak je eden izmed pogojev za rojstvo znamke, ki se zgodi v trenutku njegove registracije  kot blagovne ali storitvene znamke.  Znamka je namreč pravno varovan (registriran) znak.

Kot znamko lahko registriramo samo znak ali kombinacijo znakov, ki jih lahko grafično prikažemo. V gospodarskem prometu morajo biti ti znaki sposobni razlikovanja blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja.

  • Registracija znamke je mogoča za blago (proizvode) in za storitve. V zvezi s tem ločimo blagovno in storitveno znamko. 
  • Blagovna znamka omogoča razlikovanje blaga enega podjetja od blaga drugega podjetja na trgu, storitvena znamka omogoča razlikovanje storitev enega podjetja od storitev drugega podjetja na trgu.
  • Z eno registracijo znamke je mogoče doseči pravno varstvo znamke za enega ali več proizvodov oziroma za eno ali več storitev ali pa za kombinacijo enega ali več proizvodov in storitev hkrati.
  • Kot znamko lahko registrirate npr. ime družbe, embalažo, osebno ime, zvok, ime proizvoda, slogan…

Primer znamke:



Predmetna znamka je registrirana za storitve:
    • nudenje pravne pomoči, znanstvene in tehnološke storitve ter raziskave in storitve oblikovanja-projektiranje v zvezi s tem, industrijske analize in raziskave, oblikovanje ter razvoj računalniške strojne in programske opreme
    • oglasne dejavnosti, vodenje komercialnih poslov, poslovne administracije, pisarniške posle
    • izobraževanje, pouk, razvedrilo, športne in kulturne dejavnosti

    Znak


    Zakon pojma znak ne opredeljuje.
    V Slovarju slovenskega knjižnega jezika znak najdemo opredeljen kot:
    • dogovorjen lik, ki ima določen pomen (npr. grafični znak, pisni znak, znaki iz več črk in številk, črke, simboli…)
    • gib
    • zvok, s katerim se kaj sporoča (npr. zvočni znak…)
    • nekaj kar omogoča na sklepanje (npr. umetniško delo kot znak umetnikove ustvarjalne moči…)…
    Beseda, zveza besed, črke, števila, simboli, logotipi, osebna imena, vizualne podobe, oblika blaga in embalaže, barvne kombinacije, zvok… - vse to lahko, posamezno ali skupaj, tvori znak. Znak uporabljamo na dopisnem papirju, embalaži, žigu, promocijskem letaku, zveni pa lahko tudi po radiu ali televiziji.

    Kolektivna znamka


    Kolektivno znamko lahko registrirajo društva ali združenja pravnih ali fizičnih oseb, vključno z zvezo društev ali združenj, ki ima lastnost pravne osebe ali pravne osebe javnega prava.
    Kot kolektivna znamka se lahko registrira znak, ki je primeren za razlikovanje blaga ali storitev članov nosilca kolektivne znamke, od blaga ali storitev drugih podjetij z ozirom na proizvodni ali geografski izvor, vrsto, kvaliteto ali kakšne druge značilnosti.

    Primer:
    Člani društva X imajo na podlagi članstva v društvu X pravico do uporabe kolektivne znamke tega društva. Drušvo X ima kot imetnik kolektivne znamke pravico do nadzora uporabe kolektivne znamke s strani njegovih članov.
    Kolektivna znamka članom društva omogoča označevanje njihovega blaga ali storitev z namenom razlikovanja od blaga ali storitev nečlanov društva oziroma razlikovanje kakovosti njihovega blaga ali storitev od drugega blaga ali storitev na trgu.

Pomen registracije znamke

  • Imetnik znamke ima izključno pravico, da v gospodarskem prometu tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, prepreči, da za enako ali podobno blago ali storitve uporabljajo njegovi registrirani znamki enak ali podoben znak (z izjemo znamke ugleda).
  • Znamka je pravica industrijske lastnine in je dokaz lastništva znamke.
  • Z znamko lahko povečate ugled vašega blaga ali storitve in naklonjenost potrošnikov znamki.
  • Z znamko kakovostnega blaga ali storitev gradite trajno zaupanje kupcev.
  • Blago ali storitve označene z znamko kupci lažje ločijo od ostale ponudbe na trgu.

Razredi blaga in storitev

Republika Slovenija je podpisnica "Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev glede registracije znamk", ki je zanjo stopil v veljavo 25. 6. 1991.

Države pogodbenice so za namen registracije znamk sprejele "Nicejsko klasifikacijo proizvodov in storitev", ki vsebuje seznam razredov blaga in storitev.

Primer:
Če želite svojo znamko registrirati za storitev nudenja pravne pomoči, morate v zahtevi za registracijo znamke navesti razred 45 (Nicejska klasifikacija proizvodov in storitev, 9. izdaja), ki vključuje to storitev.

Moč znamke

Moč znamke je moč podjetja. Z rastjo pomena intelektualne lastnine znamka kot premoženje pridobiva na svoji vrednosti. Znamka sama zase postaja ločeno premoženje podjetja, s katerim je smiselno smotrno in premišljeno ravnati. Znamko je vredno aktivno varovati.